JUST
Joint University and Small and medium sized enterprises Training

Prilagodljivost je sposobnost, da smo fleksibilni in se prilagajamo na spreminjajoče dejavnike, razmere in okolje. Prilagodljivost je zelo cenjena veščina na delovnem mestu. Oglejte si vpoglede in misli o prilagodljivosti in prihodnosti dela kot ga vidijo vodilni kadri iz celega sveta v kratkem dokumentarnem filmu. Nekateri ljudje se prilagodijo lažje, drugim pa predstavlja prilagajanje velik izziv. Če želite razviti veščino prilagajanja v sebi, morate graditi svojo samozavest, spreminjanju perspektive, prepoznavanju, da se včasih zgodi tudi neuspeh.

Prilagodljivost in fleksibilnost sta dva zelo podobna termina, ki se nekoliko razlikujeta.  Biti moraš fleksibilen, da si lahko prilagodljiv, če pa si fleksibilen, ne pomeni, da si tudi prilagodljiv. Drugače povedano, fleksibilnost je sestavni del prilagodljivost. Biti fleksibilen v življenju pomeni, da lahko svoje načrte spremenite in se zlahka prilagajate novim situacijam.

Prilagodljivost na delovnem mestu pa pomeni sposobnost učinkovitega odzivanja na različne scenarije in izzive na delovnem mestu. Postati prilagodljiv na delovnem mestu pomaga pri odzivanju na nove situacije, nove vloge, nove projekte in nove stranke. Učenje prilagodljivosti na delovnem mestu terja čas in zahteva osredotočenost, gre bolj za proces kot za končni rezultat.  Učenje mehkih veščin, kot je prilagodljivost, morda ne prinaša uradnega potrdila ali morda ni merljivo kot trde veščine, vendar pa lahko na poti k uspehu, bodisi kot vodja ali član skupine, pripomorejo prav toliko, če ne celo več za vodjo ali čalna skupine.

Prilagodljivi ljudje razvijajo ciljno usmerjene nabore veščin, procesov in okvirjev, ki omogočajo hitro in učinkovito upravljanje z različnimi situacijami. Postati prilagodljiv na delovnem mestu pripomore k odzivanju na nove situacije, nove vloge, nove projekte in nove stranke. Ko razvijete ta nabor veščin se boste sposobni spopadati z vsako spremembo na vaši poti. Center za Kreativno Vodenje deli veščine prilagodljivosti na tri kategorije: kognitivna prilagodljivost, čustvena prilagodljivost in osebna prilagodljivost.

Fleksibilnost na delovnem mestu je spodobnost vrednotenja situacij in prilagajanja na vloge in naloge na določenem delovnem mestu. Fleksibilnost delovnega mesta je dogovor, kjer je zaposlenemu omogočena prilagoditev kraja dela, delovnega časa in načina opravljanja dela. Primeri, ki koristijo tako zaposlenim kot delodajalcem, so usklajevanje dela in prostega časa, povečana produktivnost in večja odzivnost na spremembe. Managerji in voditelji po vsem svetu prehajajo iz tradicionalnega načina dela v nov in sodoben način, kot je na primer možnost dela od doma, neodvisnost delovnega mesta ali možnost različnih oblik delovnega dogovora.

Majhna podjetja se nagibajo k prilagajanju in fleksibilnosti na delovnem mestu, saj skušajo prihraniti pri stroških storitev in najema, to lahko storijo, saj imajo manjši obseg dela in manjše število vključenih oseb (zaposlenih).

Odgovorite na spodnja vprašanja, da ugotovite ali ste prilagodljivi ali pa da ugotovite, ali je to veščina, na kateri bi morda morali še malo delati:Are you good at taking advice?

1. Are you good at taking advice?
2. Ali se zlahka prilagajate novim situacijam?
3. Lahko prenesete kritiko?
4. Ste slabi poraženec?
5. Želite imeti vedno zadnjo besedo?
6. Se vam zdi, da težko prenašate, če vam nasprotujejo?
7. Ali zavračate predloge drugih?
8. Se vam zdi, da ne prenašate kritik? (Jackson et. al., 2000)
9. Do you feel you don't tolerate critics? (Jackson et. al., 2000)

Točkujte svoje odgovore tako, da prištejete 1 točko, če ste odgovorili z „ne“ na vprašanja od 1-3, in 1 točko, če ste odgovorili z „da“ na vprašanja od 4-8. Višje ocene bi lahko nakazovale manj prilagodljive in bolj rigidne načine razmišljanja.

Poglejmo si nekaj primerov, kako lahko z vajami in prakso razvijemo, izpopolnimo in povečamo svoje veščine prilagodljivosti:

Primer: Pustite svoje ego pred vrati

Vaša ekipa je nedavno organizirala ustvarjalno sejo razmišljanja, vendar vaša ideja ni bila izbrana. Občutek razočaranja je normalen. Namesto da bi ostali žalostni zaradi tega, pa lahko izberete, da se boste odločili to sprejeti in pustili svoj ego pri vratih. Sprejmite idejo, za katero se je ekipa odločila, da jo bo izvedla. S tem omogočate drugim, da izrazijo svojo kreativnost z še bolj edinstvenimi idejami. Hkrati se učite, da je več rešitev za vsak problem in se lahko prilagodite, ne glede na to, katera rešitev se izbere.

“V povprečju približno štirideset odstotkov človeškega uma predstavlja podatke, trideset odstotkov informacije, dvajset odstotkov znanje, deset odstotkov razumevanje in skoraj nič modrosti.”  (Ackoff,  1989,  3).

Original graphic by Hugh MacLeod @hughcards, extended by David Sommerville @smrvl 

• Podatki - predstavljajo niz naključnih pik, ki lahko pomenijo nekaj - ali pa ničesar.
• Informacije -  kjer se pomen ali razmerje nanaša na surovino. To je označeno z nanašanjem različnih barv na pike.
• Znanje - pridobimo, ko smo si sposobni zapomniti informacije, npr. za standardne tabele množenja ali čas sončnega vzhoda in zahoda v določenem mesecu. Ko pridobimo znanje, začnemo razumeti stvari in povezovati različne informacije.
• Vpogled - je raven, kjer podatki postanejo resno uporabni. Vpogled je sposobnost sintetiziranja znanja, da bi pridobili globoko razumevanje problema. Z vpogledom pride možnost
• Modrost – sposobnost uporabe vpogleda za olajšanje sprejemanja odločitev na podlagi informacij.

Kaj je kognicija? Kognicija je sposobnost obdelovanja informacij preko zaznavanja, znanja pridobljenega s preteklimi izkušnjami in osebnih značilnosti, ki nam omogočajo, da integriramo vse te informacije, da ocenimo in interpretiramo svet okoli nas.

Kognicija predstavlja našo sposobnost, da asimiliramo in obdelamo informacije, ki jih prejmemo iz različnih virov (zaznavanje, izkušnje, prepričanja, ipd.) ter jih pretvorimo v znanje. Vključuje različne kognitivne procese, kot so učenje, pozornost, spomin, jezik, sklepanje, odločanje itd., ki sestavljajo naš intelektualni razvoj in izkušnje.

12 osebnih lastnosti, na katerih lahko delamo, da postanemo prožni, prilagodljivi in kompleksni kritični misleci, vztrajni ter iskani posamezniki in delavci:

“Študij brez želje pokvari spomin in ne zadrži ničesar od tistega, kar sprejme.„

— Leonardo da Vinci

	Ste se kdaj srečali z izrazi e-učenje, učenje z delom, vizualno učenje ali katero koli drugo vrsto učenja?
	Vzemite si minuto in poskusite razložiti, kaj je učenje po vašem mnenju ...
	Učenje je lahko… proces, rezultat, sprememba stanja, pridobivanje znanja, razvoj, kontestualizacija, izkustvo spoznavanje jezika različnih disciplin, tako pomnjenje in razumevanje, spreminjanje vedenjskih vzorcev z izkušnjami, krepitev pravilnih odgovorov, oslabitev napačnih odgovorov…

Stalno učenje:

• poznano tudi kot vseživljenjsko učenje;
• nanaša se na star koncept, ki se ponovno pojavlja zaradi trenda neprestanih vrzeli v spretnostih v vodilnih industrijah in vzpon e-učenja;
• predstavlja proces, kulturo in način razmišljanja o učenju novih znanju, sposobnosti, veščin, ki zahtevajo predanost in specifične metode;
• presega formalno izobraževanje in se osredotočan na kontinuirano, samoiniciativno in prostovoljno pridobivanje znanja, spodobnosti, veščin za osebnostni ali strokovni razvoj;
• se izvaja preko formalnih neformalnih pristopov.
• je ključen pristop za učenje prihodnosti, saj omogoča pridobivanje novih znanj in veščin, preden jih dejansko potrebujemo.

Oglejte si ta kratek video, da izveste kako okrpiti željo po vseživljenjskem učenju! 

Kako bi pristopili k stalnemu učenju v vsakdanjem življenju? 

Poglej si oblike stalnega učenja: mentorski programi; vrstniške skupine; certificirani programi; delavnice; ustrezni spletni/vsakdanji viri kot na primer novice, baze raziskav ali YouTube kanali, ki vas zanimajo; team-building aktivnosti; konference; študijski programi na delovnem mestu; učenje z učenjem nekoga drugega itd.

"Nobena težava ne more vzdržati napada trajnega razmišljanja." — Voltaire

Kateri so načini za učinkovito učenje na delovnem mestu? Iščite ljudi z različnimi izkušnjami, jih poslušajte in skušajte najti nove možne perspektive razmišljanja, čeprav ni nujno, da se strinjate z njimi. Povečajte svoje zavedanje s preizkušanjem svojih lastnih navad.  Uporaba nezavednih (avtomatskih) navad lahko ustvari miselne bližnjice. Poskusite prevzeti nekatere navade in se jih zavedno odvaditi, na primer, če samodejno rešite problem, poskusite vprašati nekoga drugega za mnenje ali če običajno organizirate sestanke, prepustite to nekomu drugemu. Postavljajte si vprašanja, ki bodo spodbudila vašo domišljijo in preprečila, da bi obstoječe znanje omejevalo vašo sposobnost razmišljanja o novih možnostih. Na primer: Kaj bodo do leta 2030 največje spremembe v vaši poslovni panogi? Katero izmed svojih močnih strani bi lahko prenesli v drug sektor?

	Razmik - Za utrjevanje spomina pri učenju novih stvari, je bolje, da se učite v manjših delih in v daljšem obdobju. Tudi, če se lahko naučite vse gradivo v eni noči pred izpitom, ga najverjetneje ne boste pomnili na dolgi rok.  S to metodo se boste naučili malo informacij, nato pa boste nekaj pozabili, na koncu pa se boste ponovno naučili. Za to strategijo potrebujete učni koledar, v katerem boste vključili trenutno in prej naučeno gradivo.
	Vaja pomnjenja - Pomnjenje informacij brez podpornega gradiva pomaga, da se učite bolj učinkovito, saj spreminja način, kako so informacije shranjene. Poskusite si zapomniti informacije iz spomina namesto da se zavajate, da nekaj veste, ker imate informacije pred seboj (na primer ponovno branje zapiskov). Lahko poskusite izgovarjati, skicirati ali zapisati informacije in jih nato primerjati z učnim gradivom ali jih preverite pri učitelju..
	Prepletanje - Za učinkovitejše učenje nove veščine in bolj prilagodljivo razmišljanje, jo lahko mešamo z drugimi veščinami, namesto da bi jo ponavljali vedno znova.
	Razlaga - Ta tehnika sledi vadbi pomnjenja tako, da vzpostavi povezave znotraj informacij z uporabo odprtih vprašanj (kaj, kako, zakaj) in iskanjem podrobnih odgovorov, npr. v obliki kratke razprave v skupini.
	Konkretni primeri- Med učenjem abstraktnih konceptov si predstavljajte konkretno izvedbo teh konceptov. Poskusite si zamisliti ideje in jih nato preverite v svojem učbeniku ali z učiteljem.
	Dvojno kodiranje- Ko se učite, ne bodite pozorni le na besedilo, ampak tudi na vizualne elemente (grafe, slike, diagrame) in jih poskušajte razložiti s svojimi besedami.

Izvedite več in si oglejte 6-minutni video Elona Muska – 2 pravili za hitrejše učenje česarkoli

Nasveti za strategije zapisovanja!
	1. Uporabite grafikon za pisanje glavnih idej ali razčlenitev koncepta
	2. Narišite informacije in ustvarite interaktivno beležko z zapisanimi opombami
	3. Ponudite dolgopisno pisanje, ki vas sili, da v informacije vložite več truda kot pri tipkanju na računalniku.