JUST
Joint University and Small and medium sized enterprises Training

Po zaključku modula boste:

	Boljše razumevanje sodelavcev in dinamike skupine
	Znanje, kako se soočiti in premagati konflikt, ko se pojavi
	Razumeti kako delati v skupini z ustvarjanjem dobrega sodelovanja in komunikacije

• Oba koncepta sta tesno povezana.
• Gre za sodelovanje z drugimi pri skupnem cilju.
• Sodelovanje in komunikacija sta ključnega pomena pri timskem delu, v različnih delovnih okoljih, disciplinah in področjih.
• Spodbujajo zaupanje, zadovoljstvo in zavezanost v delovnem okolju (Sousa-Poza & Sousa-Poza, 2000). V zameno so ti napovedovalci boljše kakovosti življenja nasploh. (Kun & Gadanecz, 2022).
• Individualne spremenljivke, kot so osebnostne lastnosti, lahko vplivajo na to področje, vendar pa se jih da prav tako naučiti.

• Prepričevanje: spreminjanje ali vplivanje na vedenje, prepričanja ali odnos nekoga ali skupine do druge ideje, osebe ali dogodka.
• Kompromis: sklepanje kompromisov ali odrekanje nečemu z namenom doseganja zadovoljivo skupno pot. Nekaterim je zelo enostavno, drugi se s tem težje spoprijemajo.
• Viharjenje idej: posebno komunikacijsko orodje za organiziranje in privabljanje članov tima za sestanek in deljenje idej.
• Diplomacija: sposobnost prenosa sporočila in prepričevanja ljudi, da spremenijo svoje stališče, ne da bi pri tem poškodovali odnose.
• Fleksibilnost: učinkovito prilagajanje na kratkoročne spremembe, da bi uspešno rešili nepričakovane težave ali naloge. Hitra in mirna prilagoditev je ključna za prilagodljivost.
• Pozitivnost: ustvarja zdravje – fizično, socialno in psihološko. Sestavljena je iz pozitivnih čustev in temelji na medsebojnem razumevanju. Zadovoljujoča je za vse vpletene strani.
• Dolgoročno razmišljanje: gre za to, da se počutimo samozavestno pri razvoji vizionarskih idej in zavestno delamo usmerjeni v prihodnost.
• Zanesljivost: predstaviti resnične in zanesljive informacije
• Pogovor in mediacija na delovnem mestu: za reševanje nesporazumov ali konfliktov na delovnem mestu
• Spoštovanje: biti iskren, odprt in vljuden, prijazen, izogibati se negativizmu.
• Odgovornost: sprejemanje odgovornosti za izide lastnih odločitev, vključno z uspehi in neuspehi
• Delegiranje: prenos nalog na vašo ekipo, hkrati pa spremljanje napredka.
• Zaupanje: ključni element za vodilne in ne vodilne, ki gradi zaupanje, pripadnost in povečuje verodostojnost.

• Osebni prostor je dinamična razdalja in usmerjevalna komponenta medosebnih odnosov relations (Gifford, 2007).
• Veliko osebnih in situacijskih vplivov se prepleta s preferencami za določene medosebne razdalje. Na primer, moški imajo večje osebne prostore.
• Privlačnost in sodelovanje običajno vodita do manjših medosebnih razdalj, medtem ko manj pozitivni konteksti, kot so stigmatizacija in neenak status, vodijo do večjih razdalj. Ko je fizično okolje manj prostorno, se izberejo večje medosebne razdalje.
• Obstajajo kulturne razlike v medosebnih razdaljah (npr. Costa, 2010), vendar pa druge dejavnike pogosto spreminjajo kulturne preference.

Temeljne značilnosti komunikacije, ki imajo medosebne posledice (cf. Watzlawick et al. (2011):

• NEMOGOČE JE NEKOMUNICIRATI
• INTERAKCIJA MED VSEBINO IN ODNOSOM
• OCENA ZAPOREDJA V DEJSTVIH
• SIMETRIJA IN KOMPLEMENTARNOST V INTERAKCIJAH

• Vsako vedenje je oblika komunikacije!
• Ker vedenje nima nasprotja (ne-vedenje ne obstaja), je nemogoče ne komunicirati.
• Tudi če se izogibamo komunikaciji (npr. nezavedna uporaba neverbalne komunikacije ali strategije simptomov), gre za obliko komunikacije. „Strategija simptomov“ pripisuje našo tišino (molk) nečemu, kar je izven našega nadzora, kar pomeni, da je ne komunicirati nemogoče.
• Primeri strategije simptomov so zaspanost, glavobol in opitost. Tudi obrazni izrazi, digitalna komunikacija in tišina (molk)se lahko analizirajo kot oblika komunikacije s strani prejemnika. 

• Vsaka komunikacija vsebuje, poleg besed, tudi dodatne informacije. Te informacije temeljijo na tem, kako govorec želi, da ga razumejo, ter kako sam vidi svoje razmerje s prejemnikom sporočila.
• Razmerje je poveljevalni del sporočila oziroma kako ga izražamo na ne verbalni ravni.
• Vsebina je tisto, kar povemo na verbalni ravni.
• Zmožnost interpretacije obeh vidikov je ključnega pomena pri razumevanju tega kar sporočevalec sporoča.
• Relacijski vidik interakcije imenujemo meta-komunikacija. Meta-komunikacija je komunikacija o komunikaciji.
• Relacijska sporočila so najpomembnejši element komunikacije.

• Tako pošiljatelj kot prejemnik informacij različno strukturirata tok komunikacije in zato vsak svoje vedenje med komunikacijo interpretira le kot reakcijo na vedenje drugega (tj. vsak partner misli, da je drugi krivec za določeno vedenje).
• Prekinitev komunikacijskih postopkov pomeni razčlenjevanje dogajanja v zaporedju dogodkov s pripisovanjem vzroka enemu in posledice drugemu.
• V situaciji komunikacije se, če se zgodi ena stvar, vedno zgodi še nekaj drugega.

Na tem primeru lahko vidimo, da pride do konflikta o tem, kaj se verjame, da je vzrok in kaj se šteje za učinek medsebojnih vedenj, interakcija pa je krožna! Zato nobena od različic partnerjev ne more veljati za pravilno (mož zanemarja svojo ženo, ker nima samozavesti, in žena nima samozavesti, ker jo mož zanemarja)!

• Ta aksiom se nanaša na meta-komunikacijo z dvema glavnima  komponentama, imenovanima simetrična in komplementarna izmenjava.
• Simetrična izmenjava je interakcija, ki temelji na enaki moči med komunikatorji.
• Komplementarna izmenjava je interakcija, ki temelji na razlikah v moči.
• Znotraj teh dveh izmenjav so trije različni načini uporabe:
  • ena navzgor,
  • ena navzdol,
  • in ena navzkrižno.
• Pri komunikaciji enega navzgor skuša en komunikator pridobiti nadzor nad izmenjavo tako, da prevladuje v celotni komunikaciji.
• Pri komunikacij en navzdol je nasprotni učinek. Komunikator poskuša nekomu prepustiti nadzor nad interakcijo ali se podrediti.
• Končno sporočilo je enostranska komunikacija . Ta komunikacija poskuša nevtralizirati situacijo.
• To se imenuje tudi prehodno, če samo en komunikator poskuša uporabiti ta slog.
• Ko dva komunikatorja uporabljata isti slog ena navzgor, ena navzdol ali ena čez, je to simetrično.
• Če si nasprotujeta, gre za dopolnjevanje.
• Ta aksiom nam omogoča razumeti, kako lahko interakcijo dojemamo glede na stil komuniciranja, ki ga uporablja komunikator.

Telesna akomunikacija, drugače kot besede in jezik.

Kategorizacija NVC (npr., Parajezik).

Parajezik je sestavljen iz neverbalnih elementov, ki spremljajo govor. Vključuje:

• Način govora (znan tudi kot prozodične značilnosti)
• Glasnost, višina, intonacija, hitrost podajanja, artikulacija, ritem
• Zvoki, ki jih oddajamo poleg govora
• Smeh, jok, zehanje, vzdihovanje, kričanje, kašljenje
• Polnili med premori „ummm“, „torej“’
• Prazni premori
• Fizični videz (samo pomisliti morate na ogromne industrije, povezane z zgornjimi primeri, da prepoznate kulturni pomen fizičnega videza). Zmožnost telesa, da sporoča vidike posameznikove identitete, je tisto, zaradi česar se tako zavedamo svojega fizičnega videza.

NVC ima posebno pomembno vlogo pri vzpostavljanju in vzdrževanju odnosov, sicer znano kot afektivna funkcija.

• Na tem področju osebne komunikacije se bolj zanašamo na NVC
• Pogledi, pogledi, spremembe orientacije dajo drugim vedeti, kakšen odnos želimo imeti
• NVC uporabljamo za vzpostavitev obojestransko sprejemljive ravni intimnosti).
• Zamenjava in urejanje jezika (tj. vlogo NVC pri spreminjanju pomena stavka je mogoče raziskati z 'izvajanjem' naslednjega stavka na različne načine).

Kompetenten komunikator bo:

• Prepoznal in uporabljal različne verbalne in neverbalne sloge, saj so primerni za različne družbene situacije.
• Prepoznal razmerje med verbalnimi in neverbalnimi elementi v komunikaciji
• Kompenziral morebitne napačne interpretacije v komunikaciji z drugimi

Zelo verjetno je, da se boste kmalu po začetku svoje poklicne poti znašli v situaciji, ko boste morali predstaviti svojo "kristalno čisto" idejo svojemu nadrejenemu, potencialnemu partnerju ali potencialnemu stranki.

Predpostvljajmo, da je vaš sogovornik zelo zaposlen in morda ne bo mogel (ali želel) nameniti več kot nekaj minut svojega dragocenega časa.

Vaš največji interes je maksimirati kakovost časa, ki ga imate na voljo s svojim občinstvom, pri tem pa ne "žrtvovati" nobenih podrobnosti, ki vodijo do vaših zaključkov. Pravila so preprosta:

ANa koncu naj bi vizualni prikaz vašega nastopa izgledal takole:

Dodatni nasveti za uporabo Mintovega načela: ČASOVNI RED: V primeru, obstujoče vzročno-posledične povezave med vašimi argumenti/poročili, poskrbite, da poudarite osnovno zaporedje dogodkov. STRUKTURNI RED: Razpravo razčlenite na posamezne misli. Bolj natančni boste, lažje bo vašemu sogovorniku razumeti vaše razmišljanje. RED POMEMBNOSTI: Poskrbite, da bodo vaše misli izražene zaporedno po pomembnosti.

Učinkovita komunikacija se začne že s tem, ko oblikujete in strukturirate verbalno in pisno komunikacijo.

Obvladovanje MECE in Minto principov je le češnja na torti pri poslovni komunikaciji. Obstaja veliko preprostih trikov na katere se lahko zanesete, da boste bolj učinkoviti, jasni in jedrnati v svoji vsakodnevni komunikaciji s sodelavci, strankami in nadrejenimi. Te vrste priporočil lahko razdelimo na dve kategoriji:

Kdo sem?

Skupina se razdeli v pare. Vsak posameznik opiše del sebe (kratek opis česa pomembnega, kar vam bo pomagalo odgovoriti na vprašanje "kdo ste").

Oseba, ki je z vami v paru naj posluša vaš opis in nato naj to isto nalogo opravi tudi sama. (čas 5 minut).

Vodja vas povabi, da se predstavite na takšen način, da se pretvarjate, da ste druga oseba, ki govori v prvi osebi.